Pa poglejmo še nekaj splošnih priporočil, ki bodo pomagala pri razvoju otrokovega stopala:
Krepitev stopalnih mišic:
Otrok sedi na stolčku, stopala ima na podlagi. Prosite ga, da se s palcem leve noge dotakne kolena na desni nogi, ter nato levo nogo počasi spušča vse do palca desne noge. Nato zamenjajte nogi. Vajo z obema nogama ponovite petkrat.
Igrajte se igro počepov – z enim ukazom vstanete, z drugim počepnite. Ko počepnete bodite pozorni na položaj otrokovih pet, ki se ne smejo odlepiti od podlage. Ko se dvignete v zrak, naj se otrok povzpne na prste.
Dober terapevtski rekvizit pa je tudi žoga. Otrok naj, seveda z vašo pomočjo, stopi na žogo in poskuša loviti ravnotežje. Držite ga in pazite, da ne pade in se poškoduje.
Pri obutvi pa se lahko zatakne. Marketinški pristop posameznih proizvajalcev obutve je zelo vsiljiv in prodoren. Kakšnih dobrih pet let nazaj, se je pojavil trend obuval, brez ‘ortopetske’ opore, ki naj bi simuliral bosonogo hojo in stimuliral naraven razvoj stopal. Žal smo dobri marketinški akciji, podprti z mnenji svetovnih pediatrov (kasneje se je izkazalo, da so bili za sodelovanje v kampanji dobro plačani) nasedli tudi sami. Večina še vedno zagovarja obutev, ki lahko usmeri razvoj stopala. Vsekakor pa velja, da otroka v takšna obuvala ne obuvamo dokler ne shodi.
Tudi ko otrok shodi, naj čim več časa hodi bos, saj bosonog najbolj krepi stopala. Plazenje, vstajanje in prve korake lahko otroku olajšamo z nogavičkami z gumijastim podplatom, ki preprečuje drsenje.