Zakaj kolcamo?

Kaj je kolcanje?

Kolcanje je motnja dihalne aktivnosti. Mišice, ki pomagajo pri dihanju se nahajajo med rebri in diafragmo – opno, ki deli trebušno in prsno votlino.

Kolcanje najlažje sprožimo s hitrim goltanjem hrana ali pijače. Želodec, ki se nahaja pod diafragmo, postane napihnjen in razdražljiv. Napihnjen želodec povzroči kontrakcijo diafragme, ki vpliva na naravni potek dihanja in povzroča kolcanje.

Včasih se kolcanje pojavi kot motnja prenosa podatkov med možgani in omenjenimi mišicami. Omenjena interakcija lahko povzroči čustvene reakcije ali visoko telesno temperaturo. Prav zaradi te interakcije živčevja, pa lahko nenaden šok kolcanje prekine.

Kolcanje pa je lahko simptom težav z zdravjem možganov, hrbtenjače ali organskih struktur okoli diafragme.

Kolcanje znano tudi kot SDF (sinhrono krčenje trebušne prepone) je nenadna kontrakcija trebušne prepone, ki se pojavi ob istem času kot krčenje žrela. Obstrukcija dihalnih poti, ki povzroči odprtost glasilk, pa sproži značilen zvok.

Strokovnjaki si glede etiologije kolcanja še vedno niso enotni. Večina meni, da ga sprožijo zgolj manjše trebušne epizode. Spet drugi pravijo, da kolcanje sprožijo tako fizični kot psihološki dejavniki, kakorkoli že nihče natančno ne ve.

V večini primerov kolcanje spontano izgine že v nekaj minutah.

Kolcanje se lahko pojavi posamično ali v napadih, navadno ritmično, interval med posameznim dogodkom je relativno konstanten. Pri večini velja za manjšo neprijetnost. Terminsko daljše kolcanje pa lahko izzove resne zdravstvene težave, zato ga je potrebno zdraviti. Daljše kolcanje pogosteje prizadene moške. Če kolcanje vztraja več kot mesec dni, se ga umesti v kategorijo – neozdravljivo.

Vzrok

Strokovnjaki še ne poznajo natančnega mehanizma, ki povzroča kolcanje. Nekatere raziskave so potrdile nekatere prediktorje, ki so lahko odgovorni za nastanek kolcanja:

• Vroča hrana draži frenični živec. Frenični živec se nahaja v bližini požiralnika.
• Zrak v želodcu lahko pritiska in draži trebušno prepono
• Prenajedanje
• Prehitro požiranje hrane in pijače
• Nenadna sprememba temperature
• Gazirane pijače
• Pekoča hrana
• Uživanje suhega kruha
• Alkoholne pijače
• Nekatera zdravila kot so opiati, benzodiazepini, anestezija, kortikosteroidi, barbiturati

Tudi nekatera zdravstvena stanja so povezana z višjo incidenco nastanka kolcanja:

• Gastrointestinalna stanja vključno s vnetno črevesno boleznijo, manjšo želodčno obstrukcijo ali GERD – refluks želodca.
• Respiratorna stanja: pljučnica, astma in pluerizmi
• Stanja, ki vplivajo na centralni živčni sistem: možganske poškodbe, encefalitis, možgasnki tumorji ali možganska kap.
• Stanje, ki draži vagusni živec: meningitis meningitis, farinigitis in golša
• Fiziološke reakcije: žalost, vznemirjenje, anksioznost, stres, histerija in šok
• Stanja ki vplivajo na presnovo: hiperglikemija, hipoglikemija in diabetes

Velikokrat se kolcanje pojavi nepričakovano, zato zdravnik in pacient težko poiščeta pravi vzrok.

Možni zapleti

Daljše kolcanje lahko povzroči naslednje zaplete:

• Izgubo telesne teže: v nekaterih primerih so v terminsko daljših napadih, vključeni še krajši intervali kolcanja, kar otežuje prehranjevanje
• Nespečnost: ob kolcanju težje zaspimo, ter se pogosteje zbujamo med spanjem
• Energija: pomanjkanje spanca se seveda odraža v dnevni energiji
• Težave s sporazumevanjem: kolcanje otežuje verbalno komunikacijo
• Depresija: pacienti s kroničnim kolcanjem so podvrženi razvoju depresije
• Celjenje ran po kirurškem posegu je daljše, pri nekaterih pacientih se pojavi višje tveganje okužb in pooperativnih krvavitev.

Test za kronično kolcanje

Če kolcanje traja manj kot 48 ur ponavadi ne zahteva strokovne pozornosti. V kolikor kolcanje traja dlje, pa je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Zdravnik bo opravil splošni fizični in nevrološki pregled:

• Refleksi
• Ravnotežje
• Koordinacijo
• Vid
• Občutek na dotik
• Mišično moč
• Mišični tonus

V kolikor splošni zdravnik sumi na primarno obolenje, določi naslednje diagnostične teste:

• Krvni test: možnost prisotnosti okužbe, ledvičnih obolenj ali diabetesa
• Slikanje – CT ali MRI: preveri se možne anatomske abnormalnosti, ki bi lahko vplivale na frenični in vagusni živec ali diafragmo.
• Endoskopski test
• EKG – merjenje srčne aktivnosti

Zdravljenje

V veliki večini primerov kolcanje spontano izgine in ne zahteva zdravljenja. V kolikor pa bi se nadležnosti radi čim prej znebili pa poskusite z eno izmed hitrih metod:

• Počasi po požirkih spijte ledeno mrzlo vodo
• Za kratek čas zadržite sapo in izdihnite, vajo trikrat ponovite. Če kolcanje ne izgine postopek čez dvajset minut ponovite.
• Med požiranjem nežno pritiskajte na nos
• Nežno pritiskajte na trebušno prepono
• Grgrajte zelo mrzlo vodo
• Zaužijte košček limone
• Pogoltnite žličko sladkorja v kristalih
• Zaužijte žličko kisa
• Dihajte v vrečko
• Usedite se in objemite kolena, ter jih za kratek čas pritisnite ob prsni koš

Kronično kolcanje, ali kolcanje, ki traja daljše časovno obdobje pa se lahko zdravi z nekaterimi farmakološkimi pripravki. V nekaterih primerih morajo zdravila predpisati celo specialisti.

Za daljše kolcanje, ki vpliva na pacientovo dnevno funkcioniranje in kakovost življenja, zdravniki predpišejo naslednja zdravila:

• Baclofen (Lioresal) – sprošča mišice
• Klorpromazin – antipsihotik, ki blaži kolcanje
• Gabapentin – nekdanje primarno zdravilo za blaženje epileptičnih napadov, ki se ga v današnjih časih predpisuje za nevrološke bolečine. Blaži tudi simptome kolcanja.
• Haloperidol – antipsihotik, ki blaži tudi simptome kolcanja
• Metoklopramid (reglan) – zdravilo proti slabosti, ki pomaga tudi nekaterim pacientom s kolcanjem.

Zdravniki ponavadi predpišejo dvotedensko terapijo z nižjimi odmerki zdravil. Odmerek se lahko povečuje vse dokler kolcanje ne izgine. Dolžina terapije je odvisna od resnosti kolcanja, pacientovega splošnega zdravja in starosti.

Preventiva

Nekatere vzroke kolcanja lahko preprečimo:

• Izogibajte se nenadni temperaturni spremembi
• Izogibajte se pitju alkoholnih pijač
• Ne pijte gaziranih pijač
• Jejte manjše obroke
• Jejte počasi