Brati dojenčku, ki sam tega še ne zna in ne zmore pomeni, da mu izkazujemo ljubezen in skrb. Ob branju vzamete otroka – dojenčka v naročje, ga ljubkujete in s tem krepite čustveno vez med vama. Branje skupaj z dojenčkom pomeni druženje, ukvarjanje z otrokom. Tak način branja ima podoben pomen kot igranje z njegovo najljubšo igračo. Če dojenčku, otroku prebiramo knjigo, slikanico, ki je vedno v njegovi bližini in se je lahko dotika, dobi ta knjiga značilen vonj, ki je otroku prijeten in znan. Knjigo poveže s svojo mamo, s svojimi najbližjimi in mu daje občutek varnosti in topline.
Raziskave kažejo, da so za poslušanje odločilna prva leta življenja ali predvsem prvo leto otrokovega življenja. Zvoki in besede pa niso namenjeni le ušesom, temveč nanje reagirajo vsa otrokova čutila. Otrok nam pokaže da besede in zvoke spremljajo gibi, mimika obraza, različna doživljanja, ritem dihanja – poslušalec se uglasi z ritmom dihanja govorca.
Ko otroku beremo in pripovedujemo ne počnimo tega le z obrazom, temveč z vso svojo pojavo. Otrok nas posluša z vsem telesom, z vsemi čuti, ter ob tem zaznava tistega, ki mu bere, kot celoto.
Če na samem začetku stkete močno vez med vami, vašim malčkom in knjigami je to vez, ki je otrok ne bo pretrgal. Branje mu bo omogočalo lepše življenje in mu odkrivalo nove svetove.
Viri:
– Dolinšek – Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano! Ljubljana: Epta.
– Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca. Tržič: Učila.
– Jamnik, T. (2003). Bralne izkušnje v zgodnjem otroštvu. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjigaČ.