Zakaj otrok simulira bolezen in noče v šolo?

Skoraj vedno se straši v določenem obdobju otrokovega odraščanja srečamo z njegovimi zaigranimi boleznimi, v upanju da jim uspe izsiliti »počitek« v domači postelji. Simptome bolezni ni težko prepoznati, zato starši takoj vemo, kdaj je otrok resnično bolan. V mnogih primerih pa so lahko simptomi blažji, zato težko presodimo ali gre za resnično bolezen, ali zgolj za simuliranje.
 

Zakaj otrok noče v šolo?

Razlogov je lahko več: otrok je len, mogoče piše test na katerega se ni pripravil, zaradi občutka sramu… Razlogi so lahko tudi mnogo bolj resni, nasilje in izseljevanje vrstnikov ali starejših otrok. Prav zaradi tega moramo izvedeti za kakšno težavo gre in otroku pomagati.

»Starši bi morali imeti telefonsko številko razrednika in enega od sošolčevih staršev. V tem primeru je za dodatne informacije najbolje poklicati razrednika, ali enega od staršev in na ta način poskušamo izvedeti za kakšno težavo gre,« pravijo psihologi in dodajajo, da moramo biti še posebno pozorni na vedenje mlajših otrok.

»Pusti me na miru«

Starši, ki imajo v hiši najstnika, napisane izgovorjene besede slišijo, ter doživijo vsakokrat ko vprašanje nanese na šolo.

»Z adolescenti je težko, vendar daleč ne nemogoče. Potrebno je vložiti veliko potrpljenja in se bolj potruditi pri komunikaciji z njimi. Ko vas najstnik zavrne z besedami »pusti me na miru« ali »bilo je k’r neki«, postavite drugo vprašanje in spremenite tok pogovora. Po nekoliko minutah sproščenega pogovora se vam bo najstnik odprl in povedal vse kaj je bilo in kakšne težave ima v šoli. Za nas ne sme biti pomembno, kako bo otrok odgovoril na prvo vprašanje, pomembno je, da ga uspemo motivirati v pogovor z nami. Vsak otrok čuti potrebo po pogovoru in menjavi izkušenj s svojimi starši.« menijo psihologi.

S to metodo bomo hitro in enostavno ugotovili, ali otrok v šoli funkcionira normalno, v pogovoru z njim bomo razbrali njegovo stisko in skrb. Otroci nam bodo zaupali, kateri predmet v šoli so zanemarili, poskušali bodo poiskati uteho, v primeru, da imajo težave s sošolcem, ali katerim drugim učencem na šoli.
 

Komunikacija je temelj vsega

Vzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na zaupanju in ustrezni komunikaciji z otrokom je prva stvar, ki jo mora upoštevati in narediti vsak starš. To ne velja samo pri simuliranju bolezni, temveč nasploh.

»Večina staršev ima obilo dela in obveznosti, vendar je pravi odnos z otrokom nekaj, na čemu morajo delati. Lahko zapostavite prijatelje, ali celo partnerja, vendar nikoli ne prekinite vezi s svojimi otroki. Težiti je potrebno k krepitvi in napredovanju medsebojne vezi.«

Starši, ki s svojimi otroci gojijo dober odnos, na lažji način izvedo s kakšnimi težavami se srečuje njihov otrok in kako mu pomagati, da bo težave pravočasno rešil.