Zanimivi dojenčkovi možgani

Izsledki raziskav pa so ponudili lekcijo za starše: starši lahko z interakcijo z dojenčki, veliko pripomoremo k razvoju njihovih možganov. O razvoju plodovih možganov smo že pisali, če pa vas zanimajo dejstva o razvoju in delovanju dojenčkovih, pa si preberite naslednje vrstice. Morda boste presenečeni kakšni geniji so pravzaprav dojenčki.

Dojenčkovi možgani so aktivnejši od naših

Dojenčki se rodijo z največjim številom možganskih celic – nevronov. V prvem letu življenja pa se te celice povežejo in tvorijo bilijone sinaps, ki so osnove za otrokovo razumevanje sveta. V samo 12-tih mesecih se dojenčkovi možgani podvojijo in nikdar v kasnejšem življenju se ne bo ustvarilo toliko nevronskih povezav. To obdobje izkoristite za predvajanje glasbe, opazovanje okolice, igro… Opazovanje in poslušanje sta dovolj za spodbudo in delovanje mladih možganov.

Objem poveča volumen možganov

Zdravi dojenčki, ki rastejo v ljubečem domačem okolju imajo večje možgane, kot dojenčki, ki rastejo v družinah z manj razvitim ‘materinskim’ čutom. Raziskovalci na Washington University so preučili rast in razvoj dela možganov (hipokampus), ki je odgovoren za spomin in stres, ter ugotovili, da so možgani večji in bolj razviti pri otrocih, ki so prejemali  veliko materine ljubezni. Raziskava ni vključevala stresa, ki so mu bili izpostavljeni starši. Se pravi, dojenčka s preveč zdrave prvinske ljubezni ne boste razvadili.

Dojenčkovi in pasji možgani imajo veliko skupnega

Dojenčki še ne razumejo jezika, njihov vid je manj oster, osredotočijo se lahko zgolj na predmete v svoji neposredni bližini. Prvi in najbolj zanesljiv vir dojenčkovih informacij je možganska obdelava vonja. Dojenčki se na vonj zanašajo podobno kot psi. Ena izmed randomiziranih raziskav je pokazala, da so dojenčki ob vonju materinega mleka, ob jemanju krvi mirnejši. Spet druga raziskava je potrdila, da se dojenčki ob oblačilih, ki dišijo po njihovi mami, umirijo hitreje.

Nasvet: po rojstvu ne prikrivajte vašega naravnega vonja z različnimi dezodoranti in parfumi.

Sanje

Dojenčki polovico spanca preživijo v t.i. REM fazi. V REM fazi so sanje pogostejše. Za primerjavo, odrasli v REM fazi prespimo zgolj 25% spanca. Kaj dojenčki sanjajo pa ne moremo vedeti, lahko samo predvidevamo, da sanje ne temeljijo na pogovoru, ampak so bolj osredotočene na vizualno percepcijo. Če upoštevamo dejstvo, da dojenček še nima razvitega čuta za strah, je zelo malo verjetno, da bi dojenčka tlačile nočne more. Nenaden močan jok in premetavanje v zibelki skoraj zagotovo nista posledica nočnih mor, temveč zgolj posledica prehoda iz ene v drugo fazo spanja. Nihče ne ve točno zakaj, vendar se dojenček po nekaj minutah umiri.

Njegov spomin je neverjeten

Ob rojstvu je razvitega že 40% hipokampusa, ki je odgovoren za spomin, pri 18 mesecih pa je hipokampus razvit v celoti. Dojenček že loči glas svoje matere. Po enem mesecu že prepozna zvoke npr. priprave stekleničke, ali slačenje za dojenje. Pri štirih mesecih že loči in prepozna različne obraze. V tem obdobju že prepozna dnevno rutino – hranjenje, spanje, kopanje…

Dojenčkovi možgani so pozorni na vse

Poleg tega, da imajo višje število možganskih celic, je njihova povezavo ob rojstvu nekoliko drugačna in otežuje njihovo stimulacijo. Mi povsem nagonsko slišimo in avtomatsko preslišimo oz. ignoriramo zvoke v ozadju npr. lajanje psa, žvrgolenje ptic… dojenčki pa te sposobnosti še nimajo razvite. Dojenček se odzove na vsak zvok v njegovi bližini. Zelo hitro postanejo nemirni, pogosto zvok izzove jok. Najlažje ga umirite s pestovanjem in nežnim pomirljivim govorom.