Zato bi morala vsaka ženska prvič zanositi pred 30. letom

Z vidika tveganj v nosečnosti je zelo ugodno prvič zanositi pred 30. letom starosti. A v sodobnem svetu je ambicija žensk za kariero ter samostojno življenje veliko večja kot nekoč, zato jih pogosto želja po fiziološki nosečnosti ter želja po svoji uspešnosti begata in razdvajata.

Najprimernejša leta za materinstvo je težko označiti. V najširšem smislu so primerna vsa leta, ko se ženska počuti sposobno za nosečnost in je to tudi biološko omogočeno. Pri tem je dobro upoštevati dejstvo, da po 30. letu začnejo kazati prvi znaki staranja in degenerativnih sprememb, ki lahko slabšajo izhodišče za zdravo in brezskrbno nosečnost. Če želimo idealno starost označiti s številkami, so to vsekakor leta med 20. in 30. letom. S časom se namreč ne staramo le od zunaj, temveč se stara tudi naš celoten reproduktivni sistem vključno z našimi jajčeci, kar pomeni večje možnosti za njihove poškodbe in spremembe. Poleg tega so s starostjo ženske tudi bolj dovzetne za bolezni in kronična obolenja.

V teoriji sicer lahko ženska spočne otroka, dokler ne pride v menopavzo, v praksi pa pogosto ni tako. Telo ženske je namreč najbolj dovzetno za spočetje med 20. in 25. letom starosti, od koder ta zmožnost z leti hitro pada. Plodnost ženske začne padati že po 30. in nekoliko hitreje po 35. letu, zato postaja zanositev vedno težja. Lahko se zgodi, da ženska potrebuje tudi zdravniško pomoč ali celo zdravljenje neplodnosti.

A tudi če ženska uspe zanositi, jo pri teh letih spremlja več možnosti za težave in zaplete v nosečnosti. Po 35. letu se nosečnost obravnava kot rizično, to pomeni, da je nosečnica bolj dovzetna za težave v nosečnosti, tako pri njej kot pri plodu. Večja je tudi možnost za splav in zdravstvene zaplete z novorojenčkom ob rojstvu. Prav tako je rizičen tudi porod, pri katerem hitreje in pogosteje pride do zapletov. Za rojevanje je namreč idealno obdobje od 20. do 30. leta. Do takrat je hormonsko in biološko stanje ženskega telesa takšno, da nosečnost in porod potekata najbolj optimalno. Ženska je mlada, vitalna ter hormonsko uravnovešena. Zaradi močnejših mišic medeničnega dna je naravni porod lažji, okrevanje po njem pa hitrejše. V tej starosti je tudi možnost spontanega splava precej nižja kot sicer. Prav tako je manjša verjetnost, da bo otrok rojen z zdravstvenimi težavami ali s kromosomskimi napakami.

Tveganja, ki se pogosteje pojavijo pri nosečnicah po 35. letu:

– v povprečju je dvakrat bolj verjetno, da bodo imele povišan krvni tlak med nosečnostjo ali nosečnostni diabetes;

– obstaja večje tveganje, da bodo rodile otroka s kromosomsko napako (predvsem se zviša možnost za Downov sindrom);

– večja je možnost, da bodo v nosečnosti krvavele (predležeča posteljica);

– večja je možnost, da bodo rodile otroka z nizko porodno težo;

– večja je možnost, da bodo imele daljši in težji porod oziroma posledično carski rez;

– večja je možnost, da bodo rodile pred predvidenim terminom poroda;

– večja je verjetnost, da bodo v nosečnosti razvile kronične bolezni (nosečnostni diabetes).

Prva nosečnost je vsekakor priporočena do 30. leta starosti, a zgoraj naštete prednosti nikakor ne zagotavljajo brezskrbne nosečnosti, kot tudi nosečnost v kasnejših letih ne pomeni nujno slabega izida. Pomembno pa je, da začnemo z načrtovanjem družine dovolj zgodaj, da se uspemo seznaniti z določenimi podatki in tveganji ter nato ob želenem in sebi primernem času pričnemo z ustvarjanjem družine.

Zala Banko