Zdravje v Evropi

Po podatkih WHO bo do leta 2050, 25% Evropejcev starejših od 65 let, kar predstavlja izziv za vse zdravstvene službe, ki so že ogrožene s strani vse večje finančne krize.

V Evropi največji odstotek obolenj predstavljajo nenalezljive bolezni, ki so obenem tudi največje povzročiteljice smrti (80%).

Kardiovaskularne bolezni, maligna obolenja, poškodbe in zastrupitve ostajajo najpogostejše nenalezljive bolezni, med nalezljivimi pa dominirajo tuberkuloza, HIV in druge spolno prenosljive bolezni.

Nedavne epidemije otroške paralize, rdečk in ošpic v Evropi kažejo na potrebo po izboljšanju monitoringa in preventive omenjenih bolezni, opozarja WHO.

Od devetdesetih let preteklega stoletja se je smrtnost nosečnic zmanjšala za 54%, kar pomeni, da ima Evropa najnižjo smrtnost med nosečnicami na svetu.

Kljub temu, pa je tveganje smrti povezane z nosečnostjo in porodom, v Evropi odvisno od stalnega prebivališča nosečnice, ter niha za 40%.

Uživanje alkoholnih pijač se je v zadnjih dvajsetih letih drastično znižala, kljub padcu (še posebej na jugu Evrope), njena poraba na vzhodnih tržiščih še vedno strmo narašča.

Evropski akcijski načrt predvideva odkrit boj proti uživanju alkohola. Nacionalni program boja proti uživanju alkoholnih pijač je do sedaj sprejelo 37 držav, kmalu pa se bo tem državam priključilo še deset novih evropskih držav.

Zahvaljujoč napredni diagnostiki se odkrije več kot polovica primerov rezistenčne tuberkuloze, zdravi se 96% primerov.

WHO oblasti opozarja, da morajo razmisliti o dolgoročnih posledicah varčevalnih ukrepov v zdravstvu.

Npr. incidenca nalezljivih bolezni, vključno okužb z virusom HIV, lahko ob ukinitvi preventivnih programov (čiste igle), hitro naraste.