Zdravljenje spolne disfunkcije povzročene z antidepresivi

Motnje spolne sle, ki jih povzročajo antidepresivi, vključujejo manjšo željo po spolnih odnosih ali nižji libido, motnjo vzburjenja, erektilno disfunkcijo in nezmožnost doživljanja orgazma. Prav spolna disfunkcija je razlog za neredno jemanje ali prekinitev jemanja medikamentov, kar privede do recidiva simptomov depresije.

Za pomanjkanje spolne sle pa ne gre vedno kriviti zdravila namenjena zdravljenju depresije, spolno disfunkcijo povzroča tudi depresija sama. Pri več kot polovici depresivnih pacientov, ki za lajšanje simptomov niso posegli po zdravilih, so opaženi simptomi povezani s spolno disfunkcijo.

Zakaj antidepresivi povzročajo spolno disfunkcijo še ni povsem jasno, vendar so lahko vzroki, zaradi sprememb v delovanju seratonina, acetilkolina, noradrenalina ali dopamina, centralni ali periferni. Predpostavlja se, da je eden izmed vzrokov delovanje proti 5-HTOc receptorjem.

Zdravljenje

Prvi korak pri zdravljenju spolne disfunkcije pri pacientih na antidepresivih je potrditev, ali so za motnje resnično krivi antidepresivi. Upoštevati je potrebno trajanje terapije, odvisnost, ter izključiti morebitne druge bolezni, ki ponavadi spremljajo depresijo (diabetes, nevrološke bolezni, kardiovaskularne bolezni).

Ob potrditvi diagnoze, da je spolna disfunkcija nastala kot posledica jemanja antidepresivov, je na voljo kar nekaj možnih načinov zdravljenja. Vsi načini pa niso namenjeni vsem pacientom, nekateri pacienti pa za zdravljenje potrebujejo več kot en način. Vse paciente je potrebno spodbujati in jih usmeriti v zdravo življenje. Na ta način bodo sami izboljšali svojo spolno funkcijo.

Prvi način h katerem pristopi večina zdravnikov je čakaj in spremljaj. Na ta način želijo ugotoviti ali se bo telo samo prilagodilo na korelacijo med antidepresivi in spolno slo. Spontano ali delno ozdravljenje motnje se zgodi pri približno 10% pacientov, zato je ta pristop primeren za večino pacientov.

Drug način je zniževanje odmerka antidepresivov, vendar ne pod še učinkovit odmerek. Pri zmanjševanju odmerka obstaja tveganje ponovnega izbruha depresije. Pacienti se morajo zavedati, da do izboljšanje ne pride čez noč. V nekaterih primerih je potrebno čakati več tednov.

Tretji način je zamenjava antidepresiva z drugim antidepresivom z manjšim tveganjem za nastanek spolne disfunkcije (mirtazapin, nefazodon, bupropionil, vilazodon). Tveganje, ki ga prinaša zamenjava zdravil, je recidiv bolezni in pojav nezaželenih stranskih učinkov zdravil.

Četrti način se nanaša na dodajanje bupropiona že obstoječemu antidepresivu, ki lahko poveča željo po spolnosti. Erekcijo pri moških lahko izboljša dodatek sildenafila. Pri ženskah sildenafil izboljša vzburjenost in doseganje orgazma. Dodatek v obliki testosteronskega gela lahko izboljša spolno funkcijo pri moških na terapiji s serotoninergičnimi antidepresivi in z nižjo ali nizko normalno vsebnostjo testosterona. Zeliščni pripravki kot je npr. ginko biloba so nekonsistentni in nedokazanega delovanja.

Nekateri zdravniki pacientom svetujejo, da dan ali dva pred načrtovanim spolnim odnosom znižajo odmerek zdravila npr. če spolni odnos načrtujejo za soboto, zadnji odmerek zdravila vzamejo v četrtek zjutraj, terapijo pa ponovno nadaljujejo v nedeljo. Omenjen nasvet deluje samo pri pacientih, ki jemljejo sertralin in paroksetin, pri pacientih, ki jemljejo fluoksetin pa je nasvet neučinkovit. Tveganje postopka vključuje recidiv bolezni in razvoj sindroma prekinitve antidepresivov. Takšno načrtovanje spolnega odnosa pa pri nekaterih pacientih povzroči strah in neuspeh pri spolnem odnosu.

Vsi pacienti, ki se zdravijo z antidepresivi bi svojemu zdravniku morali zaupati svoje spolno življenje. Pogovor, ki temelji na zaupanju svojega spolnega življenja pred terapijo z antidepresivi, 3-6 mesecev po terapiji lažje soočimo spremembe v spolnem življenju, ki so se pojavile kot posledica jemanja antidepresivov.

Skupine antidepresivov in spolna disfunkcija

Triciklični antidepresivi (amitriptilin, dezipramin, doksepin, imipramin, nortriptilin) imajo okoli 30% prevalenco spolne disfunkcije. Ženske občutijo povečane dojke, oslabljen orgazem, moški pa erektilne motnje in orgazem.

SSRI (citalopram, escitalopram, fluoksetin, paroksetin, fluoksamin, srtralin) imajo od 25 do 73% prevalenco spolne disfunkcije. Pri ženskah se pojavi zmanjšani libido in nezmožnost doseganja orgazma, pri moških erektilna disfunkcija in pozna ejakulacija.

SNRI (duloksetin, venlafaksin) imajo 58 – 70% prevalenco spolne disfunkcije. Pri moških se pojavijo erektilne motnje in abnormalna ejakulacija, pri ženskah nezmožnost doseganja orgazma.

Inhibitorji ponovnega privzema dopamina in noradrenalina (bupropion) imajo prevalenco spolne disfunkcije zgolj 10 – 25%.

Mešana skupina (trazodon, mirtazapin, vilazodon, nefazodon) imajo prevalenco spolne disfunkcije od 8 – 28%.