Strokovnjaki so od skoraj 1.000 zdravnikov zahtevali razvozlati določen zdravstveni primer, ter izbiro ustrezne terapije. Ko so zahtevali, da v vlogo pacienta postavijo sebe, so bili odgovori popolnoma drugačni.
Zdravniki so npr. zase pogosteje izbrali terapijo z večjo verjetnostjo smrti, kot terapijo, ki je s hudimi stranskimi učinki verjetnost preživetja povečevala.
Pacientom so, ne glede na kakovost življenja, raje priporočili terapije z večjo verjetnostjo preživetja, piše Archives of Internal Medicine.
Primer: zdravniki so bili soočeni z dvema operacijama raka na debelem črevesu. 40% zdravnikov je izbralo kirurški postopek z višjim smrtnim tveganjem in manjšimi stranskimi učinki.
Na drugi strani pa je samo četrtina zdravnikov to opcijo izbrala za svoje paciente.
Pri ptičji gripi je 63% vprašanih zdravnikov zase izbralo bolj tvegano terapijo, vendar z manjšimi stranskimi učinki, samo 49% je enako terapijo predpisalo pacientom.
»Mislim, da niti en pacient tega ne bi pričakoval. Zagotovo bi zdravnike zasuli z neprijetnimi vprašanji,« je dejal Peter Ubel iz Duke University, ki je vodil raziskavo.
»Rezultat nima nobene zveze z moralo. Je zgolj stvar človeške narave. Zdravniki niti ne vedo, da se tako obnašajo,« je še dodal.