Vsaka ženska je edinstvena in ima lastna prepričanja ter stališča o porodu. Ne smemo podleči stereotipom. Ženske potujejo skozi nosečnost na podlagi lastnih etičnih postavk, skozi različne stopnje integritete, spoštovanja in nadzora. Svoje porode umeščajo v svoja življenja z raznorodnih položajev, kar je povezano s tem, kakšna so njihova prepričanja in kako živijo. Ti položaji so spremenljivi, ker so povezani z odnosi in izkušnjami.
Porodni načrt je podpisan dokument, ki zdravstvenim strokovnjakom jasno sporoča, kakšne so izbire in odločitve ženske o pomoči, ki jo bo sprejela med porodom.
Za žensko porodni načrt pomeni gradnjo odnosa in pridobivanje zaupanja z babico že v nosečnosti; aktivno obliko izobraževanja; z razmišljanjem ženska opredeli tista svoja pričakovanja, ki imajo močan vpliv na njeno porodno izkušnjo. Na podlagi tega izdela lasten pristop glede kritičnih točk in situacij ob porodu; občutek nadzora nad dogajanjem in spodbuja njeno informirano odločitev. Občutek varnosti in samozavesti zaradi znanja, večje zadovoljstvo ženske s porodno izkušnjo, če je bil porodni načrt upoštevan, saj je zadostil njenim pričakovanjem.
Za partnerja predstavlja porodni načrt aktivnejše sodelovanje v nosečnosti; večjo povezanost in močnejši odnos do otroka že v času same nosečnosti, močnejša povezanost med partnerjema (vzajemna podpora), občutek nadzora in zaščite nad situacijo med porodom; kot partner čuti potrebo po tem, da za žensko predstavlja skrbnika in zagovornika med porodom.
Babici pa porodni načrt predstavlja nek način, da spozna žensko, njenega partnerja in njune želje v primeru, da ni zagotovljene kontinuirane babiške obravnave. Napisan porodni načrt je način za izražanje želja o porodu in ne »recept z naročili«, ki jih je potrebno upoštevati. Lahko je dragocen pripomoček, ki pomaga pri razumevanju razmišljanja porodnice, saj izraža način skrbi, ki je materi blizu.
Ko govorimo o oblikovanju porodnega načrta, govorimo v resnici o zelo zapletenem procesu – poskusu predvidevanja nepredvidljivega.
Neetično s strani babic bi bilo, da cenzurirajo ali spreminjajo informacije izključno zato, ker niso v skladu z doktrino porodnišnice in se želijo zaščititi iz bojazni pred nadzorom vodstva. Ženskam morajo razkriti in predstaviti vse možnosti, ne le tiste, ki jih nudi določena ustanova.
Porodni načrt predstavlja obliko komunikacije. Zato ni enega samega »pravilnega« pisanja porodnega načrta, tako kot ni samo ene najustreznejše poti za vzpostavitev učinkovitega odnosa z babicami, zdravniki, medicinskimi sestrami, porodnišnicami in porodnimi centri.
Ženska lahko sestavi seznam situacij, ki se lahko zgodijo med porodom, in seznam možnih načinov reševanja le-teh. Druga možnost je, da zapiše popolnoma vse porodne želje v obliki seznama in jih razvrsti po prioriteti. Pomembna je dolžina načrta in to, da je napisan realno (zato je dobrodošlo sodelovanje in pomoč babice).
Dejstvo je, da je sprejemanje porodnega načrta različno v različnih okoljih in odvisno od vsakega zdravstvenega delavca.
Renata Prašnikar