Zgodovina vibratorja: od zdravila do igračke

Leta 1870 se je v Veliki Britaniji pojavil »Manipulator« na parni pogon in od takrat naprej je zgodba o vibratorjih enako razburljiva kot napravice same. V večini ženske igračke, so plod dela znanosti, medicine, dizajna, tehnologije in družbene zgodovine.
 

Premalo seksa vodi v bolezen

Cela zgodba se prične odvijati že v času grške civilizacije, torej dobrih 2000 let pred našim štetjem. Hipokrat je verjel, da maternica ni fiksen, temveč mobilen organ, ki blodi po telesu in išče težave. Njegova teorija pravi, da se v trenutku orgazma ovije okoli sapnika, zaradi česar ženske globlje in težje dihajo.

Nervoza ni motnja psihičnega stanja današnjega časa, ampak je bila dobro znana že v staro-grških časih. Hipokrat je bil prepričan, da je vzrok tem tegobam blokada maternice. Motnjo je poimenoval histerija in sicer po grškem imenu za maternico, »hysteros«.

Grški zdravnik Galen je bil prepričan, da je blokada maternice povezana s pomanjkanjem seksa. Motnja je zajela predvsem izrazito strastne ženske, opažena je bila pri nunah, devicah, vdovah, pa tudi pri poročenih ženskah, katerih možje niso zadovoljivo »opravili svojega dela«.

Rešitev je našel v posebni masaži. Terapija masaže in dotikanja ženskih genitalij je pripeljala do trzanja, pospremljenega z bolečino, pa tudi užitka, ki je žensko povzpel do vrhunca in jo rešil vseh nakopičenih tegob.
 

Naporna pot do orgazma

Ker je bilo nekatere ženske izredno težko pripraviti do vrhunca, je včasih terapija trajala tudi pol ure in več. Pri terapiji sta bili potrebni vzdržljivost in potrpežljivost, zato so jo zdravniki smatrali za izredno naporno.

Zdravnikom se zaradi ekonomskih razlogov terapija ni izplačala, saj niso mogli obiskati dovolj pacientov. Masturbacija v teh časih ni bila zaželena. Samozadovoljevanje je bilo moralno nesprejemljivo, mislilo se je celo, da nevarno slabi um in telo.

Histerične ženske se svojega mednožja niso smele dotikati. To delo so smeli opraviti samo njihovi možje in zdravniki.
 

Roke zamenja voda

Proti koncu 19. stoletja so se pojavila zdravilišča, ki so z vodno terapijo delo opravila učinkoviteje. Posebno oblikovani tuši, ki so vodni curek usmerjali proti klitorisu so, kot domnevajo, zagotavljali vrhunec v samo štirih minutah.

Ginekolog Dyno Rodding je nezadovoljnim in nezadovoljenim ženam svetoval jahanje konja, vožnjo z vlakom, ki so se v tistih časih pošteno zibali in zibanje na gugalnicah.

Masovna histerija

Ginekološki nasveti večini ženskam niso pomagali, zato so bile primorane poiskati zdravniško pomoč. Večina tedanjih zdravnikov je trdila, da je najmanj 75% žensk histeričnih. Trdili so, da gre za kronično bolezen, ki se je ne da pozdraviti, lahko pa se lajša njene simptome. Prav zaradi te ugotovitve uglednih zdravnikov se je pojavila potreba po cenejših, ter dostopnejših izdelkih in enostavnejših terapijah. V letu 1870 so že bili seznanjeni z parnim strojem in tako se je na tržišču pojavil prvi »Manipulator«. Manipulator je bil posebno oblikovan stol, z izrezanim delom na katerega je ženska prislonila svoje mednožje. Posebni, s paro gnani del, je z vibracijami dražil žensko spolovilo. Še vedno pa govorimo o dragi, zapleteni in nepriročni napravi.

Leta 1880 je Weiss izdelal prvi vibrator, ki je energijo črpal iz akumulatorja. Kmalu za tem, ko je električni tok zavladal in preplavil svet, so pričeli s proizvodnjo vibratorjev, ki so delovali na elektriko.

Takratni vibratorji so bili sposobni frekvence od 1000 do 7000 pulzov na minuto. Poznali so celo več vrst vibratorjev: prenosnega, pritrjenega na tla ali stol, pa celo takega, ki je visel iz stropa.
 

Vibrator za domačo uporabo

Kljub napredku v tehnologiji, so z napravami še vedno rokovali zgolj zdravniki. Množična pojava napravic za »sproščanje« pa je pokazala nekaj povsem drugega. Seksologi so ugotovili, da sama penetracija vendarle ni nujna za seksualno zadovoljitev žensk, ponavadi je zadostovalo že nekaj nežnih dotikov zdravnika. Postavlja se še eno vprašanje. Če so ugotovili, da pomanjkanje spolne aktivnosti povzroča histerijo, zakaj ni nihče vplival na žensko samozadovoljevanje, ki bi se tako »olajšale« same in same tudi vplivale na zdravljenje histerije.

V začetku 20. stoletja so pričeli proizvajati električne vibratorje za domačo uporabo. Kot zanimivost naj omenim, da je bil električni vibrator iznajden prej kot elektrificiran pralni stroj. Prvi vibratorji so bili glomazni, nerodni in glasni, vendar so se skozi čas zmanjšali in izboljšali.

Vibratorji so ljudem odstrli nov pogled na terapije in zdravljenje različnih bolezni. Ne samo, da so priznali pozitivne učinke pri zdravljenju histerije, verjeli so celo da zdravijo gluhost, poligamijo in impotenco. Uporabo napravice, po kateri je ženskam zasijal obraz in povrnil nasmešek na lica, pričnejo tudi reklamirati.
 

Prva igračka

Ko se je »zdravilo« iz zdravstvenih domov, zdravilišč in bolnic preselilo v domove, so zdravniki končali s terapijami. Danes poznamo več vrst vibratorjev in drugih erotičnih pripomočkov namenjenih tako ženskam, kot moškim.

Nove raziskave so pokazale, da erotične igračke uporablja 20% moških in celo 44% žensk med 18. in 60. letom starosti, ki v večini svoje fantazije zaupa svojim partnerjem. Enkrat tedensko se samozadovoljuje petina žensk, v 60% pri tem uporabijo prav vibrator. Največ žensk svoje prve izkušnje z erotičnimi igračkami doživi pri 20-tih letih.