Znaki anoreksije vidni z rentgenom

Ugotovitve znanstvenikov univerze Pittsburgh pravijo, da gre za dele možganov, ki so povezani z občutkom tesnobe in perfekcionizma, novi rezultati pa bodo pomagali pri razvijanju novih oblik zdravljenja. Poleg tega bodo končno lahko odgovorili na vprašanje, kako se lahko anoreksiki odpovedujejo hrani in zakaj.

Dr. Walter Kaye je preučil 13 zdravih žensk in 13 žensk, ki se zdravijo za anoreksijo. Ženskam je dal računalniško igrico, kviz, pri katerem je bil pravilen odgovor nagrajen z denarno nagrado. Ob tej dejavnosti so znanstveniki s pomočjo magnetne resonance spremljali delovanje možganov.

Zaskrbljeni in perfekcionisti

Med igro je rentgen pokazal, da se deli možganov dveh skupin žensk odzivajo različno. Opazovali so del možganov za čustvene odzive, ki je pokazal, da zdrave ženske bolj intenzivno dojemajo razliko med zmago in porazom, zdravljene ženske pa do tega razlikovanja nimajo nekega posebnega odnosa. Dr. Kaye je povedal, da je ta ugotovitev tista, ki pri bi pri anoreksiji lahko pokazala na pomembnost zaužitja hrane, ki je pri ženskah z motnjami v prehranjevanju nizek. „Pri anoreksiji je tako mogoče, da je težko ceniti takojšen užitek zaužitja hrane, sploh če je razlikovanje med pozitivno in negativno izkušnjo nizko,“ je še dodal dr. Kaye.

Opazovali so še en del možganov, ki je povezan z aktivnostjo posameznikovih delovanj in načrtovanj, ki je pri kontrolni skupini pokazal, da so ženske z izkušnjo anoreksije bolj nagnjene k aktivnemu delovanju. Ženske s to izkušnjo so pri kvizu pretiravale, kazale so celo znake obsesivne skrbi posledic svojih dejanj, nenehno so iskale pravila igre, ki jih ni bilo in so bile zelo zaskrbljene pri možnih napakah. „Tak značaj ima tudi pozitivne strani. Natančnost in detajlnost so cenjene lastnosti v poklicih kot je medicina in inženirstvo,“ je povedal dr. Kaye in dodal, da je tako pretirano vedenje lahko škodljivo.

Dr. Ian Frampton z univerze Exeter, ki se prav tako ukvarja z raziskovanjem povezanosti možganov in anoreksije je povedal, da je tako odkritje pomeni, da mogoče deli možganov določajo nagnjenost posameznika k tej bolezni, v povezavi z nevrobiologijo pa bi tako odkritje pomagalo odstraniti razne stigme povezane s to boleznijo.

Vir: Dnevnik